Roke umivate le na hitro?
V pol ure se lahko dotaknemo tudi do 300 različnih površin, na katerih se zadržujejo nevarni mikroorganizmi, ob mednarodnem dnevu higiene rok opozarjajo strokovnjaki. Dokazano je, da je v družinah, ki vestno razkužujejo roke, manj okužb prebavil in dihal. Pristojni imajo za vas vrsto opozoril in nasvetov.
Na rokah povprečne osebe se nahaja vsaj 3.000 različnih mikrobov. V vsakdanjem življenju pa ni potrebno veliko truda, da na naše roke prenesemo škodljive mikrobe. Te prenašamo z uporabo telefona ali računalniške tipkovnice, prijemanjem ročajev na vratih, prižiganjem stikal, uporabo bankomata, s točenjem goriva, rokovanjem, še bolj očitno dejanje pa je kašljanje ali kihanje v naše dlani. Škodljive bakterije, kot so E. Coli in salmonela, lahko zaidejo na površino naših rok tudi medtem ko na primer kuhamo ali obdelujemo surovo meso. Neustrezna higiena rok lahko vodi do tako imenovane navzkrižne kontaminacije in širjenja mikrobov, ob mednarodnem dnevu higiene rok opozarjajo na dezinfekcijskem društvu Slovenije.
Kdaj pride do okužbe?
"V povprečju se ljudje dotaknemo našega obraza približno 16-krat na uro. Nekateri ljudje manj, drugi pa tudi po stokrat na uro, kar povzroča številna tveganja za okužbe z različnimi mikrobi," pravi generalna sekretarka društva Maja Krašovec. Do okužbe lahko pride, ko povzročitelji (patogeni mikroorganizmi) vstopijo v naše telo in se začnejo množiti.
Kot pravi, je pravilna in redna higiena rok najboljši način za zmanjšanje tveganja navzkrižne kontaminacije in preprečevanje nalezljivih bolezni. Če milo in voda nista na voljo, bomo z uporabo razkužila za roke učinkovito odpravili mikrobe, ki so na njih prisotni. Dezinfekcija površin, kot so naše pisalne mize in mobilni telefoni in podobno je tudi dober način za odpravo potencialnih nevarnosti navzkrižne kontaminacije in preprečevanje širjenja mikrobov.
Na rokah se lahko nahaja tudi do 3.000 mikrobov.FOTO: Dezinfekcijsko društvo Slovenije
Kaj je dobro vedeti o dezinfekcijskih sredstvih?
Uporaba dezinfekcijskih sredstev v svetu je vedno bolj popularna, zlasti v času porasta epidemij, kot je gripa. Njihova uporaba narašča zaradi učinkovitosti pri preprečevanju okužb in širjenju mikrobov. Dezinfekcijska sredstva za roke so praktična, saj jih lahko uporabljamo skoraj povsod in nudijo hitro rešitev za čiste ter varne roke. Dejstvo pa je, da niso vsa razkužila enaka. Sledite nasvetom v nadaljevanju, ki vam bodo pomagali do dobre uporabniške izkušnje in vas obvarovali pred škodljivimi mikrobi.
Dezinfekcijska sredstva na bazi alkohola dokazano učinkovito uničijo 99,9 odstotka mikrobov na rokah. Po uporabi dezinfekcijskega sredstva za roke (ko si sredstvo temeljito vtremo v roke in slednje medsebojno drgnemo, dokler se popolnoma ne osušijo) so naše roke varne. Razkužila namreč uničijo bakterije in večino virusov, saj vplivajo na njihovo strukturo in tako preprečijo normalno celično aktivnost, za razliko od umivanja rok z milom in vodo, ki mikrobe zgolj odplakne. Dezinfekcijska sredstva za roke so učinkovita proti številnim bakterijam, učinkujejo tudi pri virusih, kot so npr. povzročitelji prehlada in gripe, prav tako pa preprečujejo glivične okužbe.
Kaj pravijo raziskave? Družine, ki se poslužujejo dezinfekcije, imajo manj možnosti za okužbe prebavil in dihal
Raziskave kažejo, da so družine, ki uporabljajo dezinfekcijska sredstva, izpostavljena manjšemu tveganju za okužbe prebavil in dihal, prav tako so raziskave dokazale, da se omenjene okužbe med družinskimi člani, ki uporabljajo razkužila, širijo bistveno manj.
Rešitve za zagotavljanje higiene rok lahko pomagajo izboljšati slednjo zlasti v zdravstvenih ustanovah, saj ponujajo hitro in enostavno alternativo umivanju rok. Če bi v času povečanih tveganj razkužila namestili tudi v učilnice in pisarne, bi na ta način lahko zmanjšali prenos okužb in posledično zajezili bolniško odsotnost, pravijo strokovnjaki.
Strokovnjaki so pripravili nekaj zanimivih dejstev o higieni rok.FOTO: Dezinfekcijsko društvo Slovenije
Kako izbrati dezinfekcijska sredstva?
Na trgu obstaja veliko različnih dezinfekcijskih sredstev in izbira ustreznega razkužila je včasih lahko pravi izziv. Pomembno je, da preberete sestavine na deklaraciji izdelka, saj so slednje odločilnega pomena pri zagotavljanju učinkovitosti in kakovosti izdelka. Razkužila za roke vsebujejo tako aktivne kot tudi neaktivne sestavine.
Najbolj aktivna sestavina razkužil je alkohol
Aktivna sestavina oziroma učinkovina v razkužilih je v glavnem alkohol. Prepričajte se, da bo vaš izbrani izdelek za dezinfekcijo vseboval vsaj 60 odstotkov alkohola. Če razkužilo vsebuje manj alkohola, lahko to pomeni, da izdelek ne bo dovolj močan in posledično ne bo učinkovito odpravil vseh mikrobov z vaših rok. Alkohol v razkužilih se lahko pojavlja pod različnimi imeni; etilni alkohol, etanol ali izopropanol in podobno. "To je osrednja učinkovina razkužil in uniči večino mikrobov brez škodljivih stranskih učinkov na kožo. Ne glede na to, katero obliko alkoholnega razkužila izberete, pa so pav vse primerne za zagotavljanje varnih rok," pravijo v društvu.
Poleg alkohola so tudi neaktivne sestavine del vsebnosti v razkužilih. Te neaktivne sestavine imajo drugačno vlogo. Največkrat pomagajo pri zagotavljanju primernejše strukture za lažjo uporabo izdelka in tudi preprečujejo izsušitev kože. "Če boste izbrali dezinfekcijsko sredstvo, ki vsebuje tudi vlažilne (negovalne) sestavine, boste zmanjšali možnost za pojav draženja kože. Takšne učinkovine so naprimer aloe vera, vitamin E in drugi vlažilci, kot je denimo glicerol. Ob razkuževanju rok s sredstvi, ki vsebujejo omenjene sestavine, boste roke manj izsušili kot ob umivanju rok, hkrati pa bodo na dotik bolj mehke in prijetne," svetuje Krašovčeva.
Sestavina, ki jo prav tako lahko najdete v razkužilih, je tudi klorheksidin. Ta s pomočjo ustvarjanja zaščitne plasti na koži upočasni razvoj bakterij na rokah in nudi dobro zaščito, ki traja tudi do šest ur. Dezinfekcijska sredstva lahko vsebujejo tudi različne arome ali eterična olja, ki ublažijo "neprijeten" vonj alkohola ob nanosu izdelka na roke.
Dezinfekcijska sredstva so običajno v obliki sprejev, gelov ali razkužilnih robčkov. Prav vse oblike so enako učinkovite pri uničevanju mikrobov – edina razlika je tekstura in pa njihov čas sušenja. Dezinfekcijska sredstva v gelu se na primer na rokah sušijo dlje kot tista v spreju.
Ali se lahko namesto umivanja rok raje poslužujemo razkuževanja?
Dezinfekcijska sredstva so sicer zelo učinkovita pri uničevanju mikrobov, vendar pa nimajo tudi učinka "mehanskega čiščenja", pravijo strokovnjaki z društva. Zato njihove uporabe nikakor ne moremo nadomestiti z umivanjem rok – pač pa so dopolnitev umivanju rok, ki se jo poslužimo tedaj, ko milo in topla voda nista na voljo. Tudi razkužila ne bodo delovala tedaj, ko so naše roke vidno umazane, saj učinkovine v tem primeru težje prodrejo skozi umazanijo. Prav tako se učinkovitost razkužil zmanjša, če imamo roke mokre, zato se razkužila vedno nanaša na suhe roke. Če so roke vidno umazane, jih moramo umiti, da bi zagotovili ustrezno rešitev in poskrbeli za čiste roke.
Vir: 24ur. Roke umivate le na hitro?, Dostopno na: TUKAJ!
