Razkuževanje večkrat na dan, vsak dan: so razkužila lahko škodljiva?

Dosledno umivanje in razkuževanje rok sta postali stalnici v naših življenjih. Razkuževanje rok je eno od pomembnejših priporočil proti širjenju novega koronavirusa. A kako to vpliva na naše zdravje, so lahko razkužila tudi škodljiva? Na spletu so se pojavila celo ugibanja, da naj bi s konstantnim razkuževanjem lahko mikrobi razvili odpornost proti razkužilom. Je to res? Za pojasnila smo se obrnili na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Pojasnila so nam podale Urška Ribič, Barbara Jeršek in Anja Klančnik. 

Majhne koncentracije, ki niso toksične za telo

Za začetek je treba pojasniti, da je za ustrezno razkuževanje potrebna primerna koncentracija aktivne substance (npr. etanola) v raztopini. Da bo razkužilo učinkovito, moramo biti pozorni na delež alkohola v izdelku, ta naj bo med 60 in 95 %. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so za učinkovito razkuževanje pomembni tudi čas razkuževanja, količina razkužila in postopek razkuževanja, ki je primerljiv s postopkom pravilnega umivanja rok – da zajamemo vse površine dlani. Pomembno je še, da si po razkuževanju ne brišemo rok, saj razkužilo potrebuje ustrezen čas delovanja, in zato razkužilo pustimo na rokah.

Razkužila za roke – kaj mora biti v njih in česa ne

A če ta postopek ponovimo večkrat na dan, in to je postala stalna praksa, saj se recimo razkužujemo že ob prihodu v trgovino, kakšen učinek ima absorpcija razkužila na naše telo? Sogovornice ob tem vprašanju mirijo, da čeprav uporabljamo relativno velike koncentracije etanola in manjše količine etanola prehajajo skozi kožo, so te koncentracije zelo majhne in niso toksične za telo, če jih nanesemo na nepoškodovano kožo. Alkoholi, kot je npr. etanol, so tudi hlapni in ne puščajo ostankov na koži. 

Treba pa je poudariti, da imajo razkužila, kot so alkoholi, širok spekter delovanja, torej učinkujejo tudi na mikrobe, ki so del normalne kožne mikrobiote, ki deluje preventivno oz. nas ščiti. Na zdravi človeški koži je namreč prisotnih mnogo mikrobov, kar imenujemo tudi kožna mikrobiota. Ti so med drugim pomembni za vzdrževanje normalne funkcije kože kot bariere med telesom in okoljem, imajo vlogo v imunskem sistemu in zaviranju poseljevanja kože z drugimi, škodljivimi bakterijami.

Torej je še vedno na prvem mestu umivanje rok z vodo in milom. Če pa nimamo te možnosti, pride na vrsto razkuževanje.

Razvoj odpornosti proti razkužilom?

Pa gremo lahko tako daleč, da trdimo, da lahko z nenehnim razkuževanjem sčasoma dosežemo nasprotni učinek, in sicer da mikrobi postanejo odporni na razkužila?

Naše sogovornice poudarjajo, da so mikrobi prilagodljivi na spremembe v okolju zaradi mehanizmov, ki jim omogočajo preživetje in prilagoditev ter rast v spremenjenem okolju. Obstajajo študije, kjer so se mikrobi lahko prilagodili na prisotnost majhnih koncentracij razkužila v njihovem neposrednem okolju, vendar so te koncentracije načeloma bistveno manjše od koncentracij, ki jih uporabljamo za namen razkuževanja. A kot že rečeno, je etanol hlapen in ne pušča ostankov, zato je verjetnost, da bi majhne koncentracije ostajale na rokah in potencialno "silile" mikrobe na prilagoditev, zanemarljiva. 

Če pa razkužila neustrezno uporabljamo – premajhna koncentracija, prekratek čas razkuževanja, prisotnost nečistoč – pa je verjetnost prilagoditve mikrobov večja. Zato je pomembna in nujna pravilna uporaba razkužil, poudarjajo strokovnjakinje. 

Poznani in dobro raziskani so primeri večkratno odpornih bakterij proti različnim antibiotikom. Novejše raziskave kažejo potencialni razvoj odpornosti proti razkužilom, vendar so te spremembe v primerjavi z antibiotiki manj verjetne. Je pa to področje manj raziskano in manj poznano, še dodajajo. 

Pri otrocih razkuževanje le, kadar je nujno

Kako pa je z razkuževanjem pri najmlajših? Je res, da lahko oslabi njihov imunski sistem, saj so tudi mikrobi pomembni za razvijanje odpornosti proti različnim obolenjem? 

Res je, da se pri otrocih imunski sistem še razvija, pravijo sogovornice in dodajajo, da k imunskemu sistemu najmlajših doprinesejo tudi mikrobi, ki so normalno prisotni na koži in v okolju. Pri otrocih se še razvija tudi kožna mikrobiota, ki sodeluje v imunskem sistemu. Če to porušimo, ima lahko posledično posreden vpliv na imunski sistem. 

Velja tudi opozorilo, da je pri otrocih absorbiran etanol bolj toksičen kot pri odraslih ljudeh, ker je toksičnost vedno podana kot vsebnost na telesno maso. Zato strokovnjakinje poudarjajo, naj si otroci roke razkužujejo samo takrat, kadar je to nujno potrebno, in jih raje čim prej naučimo umivanja in higiene rok. 

Vir: 24 ur, Razkuževanje večkrat na dan, vsak dan: so razkužila lahko škodljiva?; Ljubljana 26.9.2020